Piše: Bert Savodnik

Pred dnevi se je na proslavi v Mozirju zbralo okoli 800 nekdanjih borcev, njihovih sorodnikov in zavednih Slovencev, ki so obudili spomin na prvo obdobje začasno osvobojenega dela domovine. Mnogim danes ni jasno, kaj je ta svoboda takrat pomenila ljudem, ki so že tri leta trpeli pod okupatorjevim terorjem. Duhovnike in druge izobražence ter veliko zavednih slovenskih družin je okupator izgnal na Hrvaško in v Srbijo, sorodnike borcev so zaprli, mnoge izmed njih ustrelili kot talce, druge odpeljali v koncentracijska taborišča. Najbolj odločni so se bojevali v gozdovih, njim pa so pomagali aktivisti, ki so vsak dan znova tvegali svoja življenja. V ta kruti čas je sredi leta 1944 posvetil žarek svobode.

Sredi leta 1944 so imeli Nemci v svojih postojankah v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini kar precej mož, poleg tega pa so lahko kadarkoli poklicali na pomoč okrepitve iz Celja, Kamnika, Vranskega, Šoštanja ali Železne Kaple. Gornjegrajska postojanka je štela 161 mož, Mozirska 170, na Rečici jih je bilo 154, v Lučah 123, na Ljubnem 127. Na Ljubnem je bila tudi enota gozdne zaščite (Forstschutz) in v njenem okviru so bili razporejeni nemški piloti, ki so bili tu na »oddihu« s fronte. Tu je bila še Revsova banda, ki je štela kakšnih 35 do 40 mož.

V bojih za osvoboditev ozemlja v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini so sodelovale brigade 14. divizije, Kamniško-zasavski odred in Koroška grupa odredov. Tomšičeva brigada je 30. julija 1944 zavzela postojanko v Šmartnem ob Paki, Šercerjeva je napadla Šoštanj, Zidanškova pa Gornji Grad. Šlandrova je 31. julija zasedla postojanki v Lučah in na Ljubnem, zato je lahko 1. avgusta Zidanškova brigada napadla in zavzela Gornji Grad. V naslednjih dneh se je osvobojeno ozemlje širilo ob Savinji in Dreti navzdol, seveda ne povsem brez bojev.

Prvi bataljon Zidanškove brigade je 1. avgusta pognal v beg 800 mož sovražne policije, ki je v spremstvu treh tankov prodirala iz Mozirja proti Ljubnemu. Padlo je 40 policistov. Šlandrova brigada se je 4. avgusta spopadla z nemškimi oddelki med Rečico in Prihovo, Zidanškova brigada pa se je istega dne bojevala s sovražnikom na odseku Šmartno ob Dreti-Kokarje-Rečica. Ta brigada je 9. avgusta napadla postojanki v Bočni in v Šmartnem ob Dreti. Padlo je 5, zajeli so 60 sovražnikov. V bojih je bil hudo poškodovan samostan v Nazarjah, kjer je bila dotlej nemška postojanka. Minirali in povsem porušili so vzhodno in zahodno krilo ter s tem uničili tudi prostore samostanske šole in knjižnice, ki sta bili v zahodnem krilu. V postojankah na Rečici in v Nazarjah so kmalu spoznali, da se ne bodo mogli upirati partizanski moči, zato so se umaknili v močno utrjeno Mozirje.

Z uničenjem postojanke v Mozirju, ki jo je z 11. na 12. september po 20-urnem boju porazila Šlandrova brigada, je bilo osvobajanje Zgornje Savinjske doline končano. Za zmago v Mozirju je darovalo svoje življenje 5 Šlandrovcev, 5 je bilo huje in 35 lažje ranjenih. Po partizanskih podatkih je imel sovražnik 51 mrtvih, med njimi je bil tudi poveljnik 2. bataljona vermanov Helmut Wolf, ujetih je bilo skupaj 255 vermanov, orožnikov in policistov. Vojni plen je bil velik: 225 pušk, 5 lahkih minometov, 12 težkih mitraljezov, 10 puškomitraljezov, 121 min za minomete, 203 bombe, 80.000 nabojev, dva osebna in en tovorni avto ter veliko druge vojaške opreme.