Od lani inštitut vodi dr. Damijan Guštin, ki se je kot raziskovalec posvečal raziskovanju vojaške zgodovine druge svetovne vojne: vprašanjem formacije in strukture slovenske partizanske vojske (NOV in POS) in vprašanju vloge vojaštva v 20. stoletju. Dr. Guštin je dobro znan tudi bralcem Svobodne misli, prav tako kot številni drugi sodelavci inštituta, predvsem tisti, ki raziskujejo obdobje 2. svetovne vojne. Z dr. Damijanom Guštinom smo se ob jubileju pogovarjali o vlogi inštituta, o njegovem pomenu za raziskavo slovenske zgodovine, o njihovih projektih ter načrtih.
Kar deset vaših raziskovalcev preiskuje obdobje od 1941-1945. Ali temu obdobju namenjate največjo pozornost, ker gre za težko, travmatično, a hkrati najpomembnejše obdobje naše zgodovine?
Obdobje druge svetovne vojne je dejansko travmatično obdobje naše zgodovine, a tudi pomembno, eno od prelomnih v nacionalni zgodovini. Ima toliko elementov, ki vključujejo še današnje generacijske opredelitve, da ni zgolj tradicijski element ta, ki opredeljuje več raziskovalcev, ki raziskujejo predvsem v tem obdobju. Pravzaprav trenutno nimamo raziskovalnega projekta, če odmislim doktorsko nalogo, ki bi se izrecno ukvarjala zgolj z obdobjem druge svetovne vojne; povečini raziskave potekajo v okviru obeh programskih skupin, ki delujeta v širših časovnih lokih. Kar tretjina omenjenih desetih raziskovalcev pa je v skupini, ki izvaja projekt Smrtne žrtve druge svetovne vojne in neposredno po njej, ki je specifičen, zelo zahteven dolgoletni projekt. Menim pa, da bo čez nekaj časa postala druga svetovna vojna bolj domena raziskovalcev in s tem le eno, četudi vedno zelo pomembno obdobje v nacionalni zgodovini.
Projekt evidentiranja žrtev je bila tudi tema prve okrogle mize prejšnji teden.
Projekt je eden tistih, ki jih je narekoval nov pogled dojemanja travmatičnosti druge svetovne vojne. Ambicija projekta je bila, da bi k velikim polemikam o značaju in pomenu tega obdobja nacionalne zgodovine prispevali s čimbolj natančnimi številkami in konteksti smrtnih žrtev v času vojne, vključno z obdobjem povojnih pobojev in smrti, ki so bile neposredno povezane z vojno. Projekt poteka že enajst let in se ves čas bori s premajhnimi sredstvi in s tem tudi s premajhnim številom sodelavcev. Vendar pa so rezultati izjemni: šele podrobno raziskovalno delo, osredotočeno na identifikacijo vsakega mrtvega, je pokazalo, da je bilo vseh nasilno mrtvih prebivalcev Slovenije v omenjenem obdobju bistveno več, kot smo jih predvidevali prej, okoli 80.000 v vojnem času in 15.000 od maja 1945 do začetka 1946. Pridobljeni podatki bodo tudi omogočili natančno analizo krajevne in časovne porazdeljenosti, spolne in starostne strukture mrtvih, povzročiteljev smrti ter s tem dimenzij vojne in še drugih vidikov. Upamo, da nam bo finančno omogočeno projekt končati v nekaj letih.
