Ko se tu in tam po naključju znajdem med knjižnimi policami kakšne javne ali šolske knjižnice in imam nekaj minut prostega časa, me radovednost spodbudi, da si začnem ogledovati naslove, ki jih svojim bralcem ponuja današnja knjižnica.

Ker sem skoraj dve desetletji deloval v založbi, ki je izdajala skoraj izključno literaturo o drugi svetovni vojni, in sem sodeloval pri izdaji vsaj 600 takšnih knjig v slovenščini, iz lastnega interesa pa dodatno  prebral še nekaj sto knjig s podobno vsebino, me zanima, kakšne možnosti ima današnji bralec, da s pomočjo knjig spoznava bližnjo zgodovino svojega kraja, Slovenije ali nekdanje Jugoslavije in ostalega sveta.

Naši ljudje so bili raztreseni po vsem svetu in so bili udeleženi v malodane vseh pomembnejših dogodkih, prav zato obstajajo velike možnosti, da po knjigah, ki so posvečene  preteklemu dogajanju, bralci radi posegajo tudi zdaj.

Znano je, da današnja šola na vseh ravneh spodbuja k samostojnemu raziskovanju, in samoumevno se zdi, da tudi prenekaterega mladega človeka zanima preteklost  domačega kraja, o kateri je že nekaj slišal.

Kaj lahko o vsem tem zainteresirani bralec izve iz knjig v svoji krajevni ali šolski knjižnici? Moja izkušnja kaže, da skoraj nič. Praviloma nič. Izjema je le kakšna novejša knjiga splošnega značaja, ki je izšla v zadnjem času, ali kakšna izrazito krajevna kronika, izdana ob občinskem prazniku ali ob spominskih obletnicah. Vsekakor pa ni najti knjige, ki bi bila starejša od naše osamosvojitve.