Pogovarjala se je: Jožica Hribar

Srečko Jamnišek je v svoji dolgi in bogati karieri prehodil pot od gospodarstvenika, ki se je kalil v Železarni Zenica in celjskem Emu in svoja najbolj ustvarjalna leta preživel kot zunanjetrgovinski predstavnik Intertrada v Pragi, do bankirja, v dveh različnih obdobjih direktorja Ljubljanske banke v Frankfurtu.

Svoje zanimivo življenje in poglede na svet okoli sebe je strnil v dveh knjigah. Prva z naslovom Od bajtarjev do astronavtov je kronika  20. stoletja, v kateri je avtor opisal čas in  dogodke, ki jim je bil priča in v katerih je aktivno sodeloval. Hkrati pa gre za družinsko kroniko avtorjevih spominov na pet generacij slovenske družine, v kateri je nazorno prikazan razvoj v stotih letih. Njegovi stari starši so bili še bajtarji, vnuki pa sanjajo o poklicu astronavta. Knjiga je nadvse zanimivo branje zaradi pripovedi o dogodkih in ljudeh, o času in načinu delovanja  nekdanje skupne države in politike pa tudi o osamosvajanju Slovenije in odsotnosti trdne vizije o življenju v samostojni državi. Pred bralca razgrne napete resnične zgodbe o političnih vplivih na gospodarstvo in o njihovih katastrofalnih posledicah, o vlogi LHB in Ljubljanske banke v Frankfurtu ter tudi o nespretnosti in neznanju (ali o spretni politiki) novih slovenskih oblastnikov. Pa o izgubljenih milijonskih posojilih, ki so poniknila kdo ve kam, in o vlogah jugoslovanskih zdomcev, varčevalcev Ljubljanske banke.  V drugi knjigi z naslovom 21. stoletje je strnil svoje znanje, izkušnje, poglede in razmišljanja mednarodnega gospodarstvenika o svetu in času, v katerem živimo, ter svoje poglede na izhod iz svetovne krize.

Srečko Jamnišek je umrl v Ljubljani na dan izida tega pogovora.