Društvo Slovenska je pot pred dnevi posodobilo program, o čemer smo se pogovarjali z novim predsednikom društva Titom Turnškom. Predvsem je poudaril, da nikakor ne gre za dolgoročen akcijski dokument, saj ga je treba sproti prilagajati razmeram in okoliščinam, ki jih doživljamo.

Kaj je bistvo društva Slovenska pot?

Odgovor je preprost. Gre za društvo, ki bolj ali manj deluje že skoraj poldrugo desetletje. Zdaj pa si želimo, da bi preraslo v gibanje, ki naj bi temeljilo na spoštovanju poglavitnih družbenih vrednot, vendar z zelo konkretnimi zahtevami. Menim, da so razmere, s katerimi se soočamo v svetu in pri nas, vse bolj kritične, kar zahteva iskanje nekih novih poti. Globalni liberalni kapitalizem, ki doživlja v Sloveniji še bolj povampirjeno obliko, zahteva nova razmišljanja o dogajanjih v družbi in o naši viziji prihodnosti. V tem nismo osamljeni, zato se želimo na podlagi našega programa povezovati z drugimi podobnimi gibanji in razmišljanji. Gre torej za gibanje in ne za neko novo levo stranko, pri čemer je v naših strankarskih razmerah vprašanje, kaj sploh je desno in kaj levo.

S kom se nameravate posebej povezovati?

Četudi je bil pobudnik Slovenske poti general in zgodovinar Lado Ambrožič Novljan, se organizacijsko ne bomo povezovali z ZZB za vrednote NOB, ker je to nadstrankarska organizacija, v kateri je prostora za vse, ki sprejemajo njena načela in uravnavajo svoja dejanja v skladu z vrednotami NOB, ne glede na njihovo strankarsko pripadnost. Tudi OF je bila koalicija različnih naprednih političnih skupin.

Delovanje Slovenske poti temelji na istih vrednotah, toda postavljamo tudi zelo jasne politične zahteve. To ni organizacija Zveze borcev, četudi je res, da so mnogi njeni člani tudi člani ZB. Organizacijsko se ne bomo povezovali z nikomer, sami se  pa vidimo kot del neinstitucionalne levice. Pri delovanju se bomo povezovali z vsemi podobno, ne pa nujno enako mislečimi skupinami civilne družbe.

Res je. Toda mislim, da to ne bi bilo dobro, ker je bistvo strankarske demokracije pri nas vse bolj razvrednoteno. Nekoč smo poznali demokratični centralizem ene partije, danes pa imamo samo centralizme strank ali bolje rečeno partij. Liderji teh strank so si jih vzeli v zakup in zdaj osebno določajo in usmerjajo politiko »svojih« strank in celo diktirajo, kako naj glasujejo njihovi poslanci. Če, recimo, predsednik neke stranke, ki je hkrati tudi predsednik vlade, naroči, da morajo »njegovi« poslanci v bistvu preklicati svoje prejšnje glasovanje in ponoviti glasovanje tokrat drugače, je to zame nesprejemljivo in katastrofalno, ker diskreditira parlamentarni sistem. To pomeni podrejanje zakonodajne oblasti izvršni oblasti, to pa je daleč od osnovnih principov demokracije. V tem pogledu  sta si Pahor in Janša na moč podobna. Svojim podanikom, pardon poslancem,  sporočijo: »Jaz sem se tako odločil ...« Ali lahko v imenu neke demokratične stranke, za kar se vse razglašajo, odloča samo njen šef, drugi pa mu prikimavajo?