Piše: Sandi Sitar

Naslov bi utegnil zveneti lahkotno in igrivo, če ne bi šlo za najbolj zaostreni del hladne vojne, ki je na različne načine označevala obdobje od konca druge svetovne vojne pa do padca berlinskega zidu pred 40 leti. Izraza lahkotno in igrivo tudi nista prava za označitev znanstvenih, tehničnih, političnih, organizacijskih in povsem človeških vrhunskih dosežkov, ki so spravili na breztežnostno krožnico okoli Zemlje prvega človeka (Gagarin, 1961) in po vrsti potrebnih vmesnih podvigov prve ljudi na Luno (Apollo 11, 1969).

Piše: Sandi Sitar

Letošnje leto 2009 je trikrat okroglo za Napoleona Bonaparta: ta se je pred 240 leti rodil v korziškem glavnem mestu Ajaccio, ki ima zaradi nesreče Adriinega letala leta 1981 za Slovence še posebej slab prizvok. Pred 200 leti je Napoleon ustanovil Ilirske province, največjo državno tvorbo, ki so jo kdaj upravljali iz Ljubljane. Pred 80 leti pa so poleg današnje osrednje študijske knjižnice NUK postavili po Plečnikovih načrtih izdelani in z bronastima glavama Ilirije in Napoleona po Dolinarjevih osnutkih ter z Vodnikovimi in Župančičevimi verzi opremljeni spomenik, imenovan Ilirski steber. Po osnovni zamisli je to predvsem spomenik neznanemu francoskemu vojaku, padlemu v Napoleonovih osvajalskih vojnah, zaradi te povezave pa mu pravijo tudi Napoleonov spomenik.

Pred desetimi leti (leta 1999) in 62 let po napadu nemškega letalstva na baskovsko mesto Gurenica (leta 1937) se je nemška država žrtvam in njihovim potomcem ter rojakom uradno opravičila za ta odmevni vojni zločin. Še do danes pa se ni podobno opravičila španska država, saj je prav ta - res pod neko drugo vlado in v drugačnih razmerah - poklicala na pomoč nemško vojno tehniko za popolno podreditev Baskov. Ti so eno najstarejših avtohtonih ljudstev v Evropi in se na obeh straneh špansko-francoske meje, kjer živijo, zavzemajo za politično osamosvojitev, najbolj radikalno s teroristično organizacijo ETA (ki je sicer leta 2006 enostransko razglasila premirje).

Dandanes je Bilbao cvetoče mesto, ki pričakuje, da ga ne bo v hitri rasti ustavila niti sedanja recesija. V nasprotju z glavnim mestom je Guernica skoraj idilično mirna. Oziroma bi to bila, če bi ne ležalo na njej težko breme ne tako davne preteklosti. Kjer je sedaj sredi mesta park s potočkom, so pred 72 leti bombe porušile stavbe do tal. Med preostalimi je cerkev, ki s svojimi ožganinami kaže, kaj se je okoli nje dogajalo. Bilo je v času državljanske vojne, ki je izbruhnila v Španiji leta 1936 med uradno republikansko stranjo in uporniškim generalom Francom, ki je imel podporo v fašističnih velesilah. Baski so večinsko podpirali republikansko stran, tudi v pričakovanju povračilnih ugodnosti za svoje politične cilje. Franco pa je sklenil udariti na samo srce Baskije, na baskovsko sveto mesto Guernico, kjer raste na posvečeni vzpetini njihov sveti hrast. Obrnil se je na Hitlerjev glavni štab in je zahteval podporo njegovega letalstva.