Piše: Vesna Tripkovič

Pred spomenikom pri Zabukovici pri Žalcu se je zadnjo nedeljo v maju zbrala številna množica ljudi, med drugim tudi pohodniki tamkajšnjega Planinskega društva. Skupaj z občino Žalec, Združenjem borcev za vrednote NOB Žalec in Pohodniškim društvom Stari pisker so namreč pripravili že tretji pohod od celjskih zaporov Stari pisker do spomenika talcev pod Gozdnikom. Že zarana so si pohodniki ogledali zapore in razstavo v spomin na usmrčene talce in krvave zločine med drugo svetovno. Skozi slike in spomine nas je popeljala Katja Pur iz Muzeja novejše zgodovine Celje, nato pa smo krenili na pot.

Piše: Vanja Alič

Kljub muhastemu vremenu, ki je strašilo z grmenjem in nalivi, se je 20 neustrašnih pohodnikov že šestič zapored odpravilo na Pohod mimo Titovih napisov na Goriškem. Pohodniki z obeh strani meje so prehodili 32 kilometrov dolgo pot in premagali 1300 metrov višinske razlike na trasi Branik - Golec - Pedrovo - Trstelj - Veliki vrh - Renče - Sv. Ot - Panovec - Solkan - Sabotin. Kot pravijo organizatorji, so jih pri vsakem spomeniku oziroma napisu čakali in bodrili ljudje, navdušeni nad njihovim podvigom, in jim postregli z okrepčili.

Čeprav so bile nevihte napovedane šele za popoldan, je pohodnike prvi naliv presenetil že zjutraj na Trstelju, kasneje pa jih je deževje spremljalo praktično vso pot. Kot so povedali pohodniki, so se nekatere gozdne poti spremenile v potoke, v Rožni dolini pa je zalilo tudi del ceste, vendar jih niti to ni odvrnilo od začrtane poti. Opremljeni z raznovrstnimi zastavami so položili cvetje padlim v Braniku, Renčah, Rožni dolini, Solkanu in na Sv. Otu.

Zaključek je tradicionalno potekal pri kamnitem napisu Naš Tito na  Sabotinu nad Novo Gorico, kjer so si udeleženci pohoda privoščili tudi zasluženo večerjo. Kot je povedal glavni organizator Andrej Rosano, ki prihaja iz zamejstva, je letos udeležence zdesetkalo izredno slabo vreme, vendar so so z udeležbo vseeno zadovoljni. Pohod opravljajo že šest let in ga bodo tudi v prihodnjih letih, dodaja Rosano, da bi s tem prispevali k ohranjanju Titovih napisov.

Občina Škofja Loka je na mestnem pokopališču Lipica uredila novo grobišče, kamor so bili preneseni posmrtni ostanki 29 padlih borcev, ki so bili doslej pokopani  razkropljeno po terenu na sedmih  posamičnih mestih ali v manjših grobiščih.  Zaradi širjenja pozidave, sprememb v lastništvu zemljišč in  ponekod tudi težje dostopnosti je postajalo vzdrževanje in urejanje oteženo.  Zato  je  škofjeloško  združenje borcev dalo občini pobudo za ureditev novega grobišča, izvedbo prekopa in postavitev spomenika padlim borcem. Občina je predlog sprejela in v celoti prevzela vlogo investitorja ter za naprej tudi skrb za urejanje in vzdrževanje.

Spominsko znamenje sestavljajo spomenik in žarkasto razporejene talne plošče, na katerih so zapisana imena padlih. Na spomeniku so vklesani verzi pesnika in partizana Mateja Bora »Zemlja, vzemi lobanje, meni pusti spomin.« Odkritje novega spominskega znamenja je bilo 20. maja. V imenu občine je spregovorila podžupanja  mag. Mirjam Jan Blažič, v imenu združenja borcev pa  dr. Ivan Kristan. Spomnil je na več kot  900 smrtnih žrtev na strani odpora proti nacizmu in fašizmu na Škofjeloškem, vključno s Poljansko in Selško dolino, od tega 490 padlih partizanov, 290 ustreljenih talcev in 174 umrlih v zaporih in taboriščih, ter se zahvalil partizankam in partizanom za njihov prispevek k zmagi nad okupatorjem. Poudaril je še simbolični dokaz, da je bila tudi na Škofjeloškem živa antifašistična koalicija tistih, ki niso korakali s Hitlerjem - to sta poljski državljan, narodni heroj Tadeusz Sadowski, mitraljezec in diverzant v mnogih drznih akcijah, in Andrej Iksijonov, ruski državljan, padel leta 1944 kot komandir 2. čete 2. bataljona Bazoviške brigade v Gabrku v Poljanski dolini.

Združenje borcev za vrednote NOB Ljubljana je skupaj z drugimi veteranskimi organizacijami prejšnjo nedeljo na Jančah pripravilo tradicionalno srečanje bork in borcev ter občanov v počastitev 68. obletnice bojev Druge grupe odredov NOV in POS in ob 141. obletnici spopada slovenskih kmetov in nemških turnerjev na Jančah. Med udeleženci so bili tudi številni gostje, med njimi ljubljanski župan Zoran Janković ter nekdanji in sedanji župan Litije Mirko Kaplja in Franci Rokavec. Prva slovenska partizanska brigada je bila ustanovljena 5. aprila 1945 na Kremenjaku. Brigadi, ki se je po ukazu poveljstva kmalu preimenovala v Drugo grupo odredov, je poveljeval Franc Rozman Stane. Na območju Janč je v večdnevnih spopadih z Nemci padlo 11 partizanov.

Slavnostni govornik je bil podpredsednik ZZB NOB Slovenije dr. Matjaž Kmecl, ki je prisotne spomnil na 23. maj leta 1869. Že tedaj so bile Janče prizorišče hudega spopada med mladimi malomeščani ob podpori kmečkega prebivalstva z večjo skupino članov nemškega telovadnega društva Turenverein iz Ljubljane, ki so na Janče prišli na izlet in hkrati veseljačit in izzivat domačine, vendar so jim nasprotniki dali vedeti, kdo je gospodar na slovenski zemlji. Dr. Kmecl pa se v svojem govoru ni mogel izogniti dogodkom, ki danes pretresajo slovensko družbo.