Za vse tri belokranjske občine: Metliko, Črnomelj in Semič ter Društvo kmečkih žena Metlika je bil letošnji 1. april poseben dan. Na ta dan so namreč v Ljubljani pripravili  slovesno predstavitev belokranjske pogače, njihove priljubljene jedi, ki je poslej poleg idrijskih žlikrofov, prekmurske gibanice in ekstra deviškega  oljčnega olja Slovenske Istre četrti slovenski proizvod, ki je zaščiten v EU. Belokranjska pogača je pridobila status zajamčene tradicionalne posebnosti, kar pomeni, da sta na evropski ravni zaščitena receptura in tradicionalni način priprave, proizvodnja pa geografsko ni omejena.

Registracija proizvoda pri Evropski komisiji pomeni, da je ime proizvoda na celotnem območju EU zaščiteno pred potvorbami, zlorabami, posnemanjem in drugimi praksami, ki potrošnika lahko zavajajo glede resničnega porekla proizvoda.

Peka belokranjske pogače ima v Beli krajini dolgo tradicijo in prehaja iz roda v rod, skupaj z belokranjsko pogačo so ljudje navadno popili kozarček vina ali šilce žganja. Pekli so jo predvsem v vinorodnih predelih, saj se odlično poda k vinu.

»Uveljavljanje pravic delavk in delavcev na področju varnosti in zdravja pri delu je v bistvu stvar elementarne človeške poštenosti. Imamo namreč še vedno zelo dober zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki pa ga izredno slabo uresničujemo v praksi, ker je dandanes dobiček marsikomu pomembnejši od zdravja zaposlenih,« pravi dr. Metoda Dodič Fikfak, specialistka medicine dela, prometa in športa, raziskovalka in znanstvenica na področju poklicne in okoljske epidemiologije ter predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa pri Kliničnem centru v Ljubljani. Metoda Dodič Fikfak je namreč letošnja dobitnica rože mogote, najvišjega priznanja ZSSS na področju prizadevanj za enake možnosti žensk in moških. Pri tem dodaja: »V bitki za priznavanje poklicnih bolezni so naši zavezniki samo delavci in nekateri sindikati, drugih nimamo.«

Spoštovanje pravic zaposlenih do varnega in zdravega dela lastnikom kapitala, med katerimi je tudi država, zmanjšuje dobičke. Zato potrebujejo tisti, ki se borijo za varnost in zdravje delavcev, poleg znanja tudi veliko državljanskega poguma. Enega in drugega Dodič Fikfakovi ne primanjkuje. Kot so zapisali v obrazložitvi visokega priznanja, jo odlikuje brezkompromisna drža, ko zahteva ureditev sistema verifikacije in registracije poklicnih bolezni. V obrambi strokovnih načel varovanja zdravja zaposlenih je pogumno zdržala hude pritiske, čeprav je bil ogrožen njen socialno-ekonomski položaj. Vedno je pripravljena sindikatom pomagati s svojim znanjem o poklicnih boleznih in z nasveti, kako jih obvladati.

Osteoporoza je najpogostejša presnovna bolezen kosti, pri kateri se zaradi zmanjšane mineralne kostne gostote in spremenjene zgradbe kosti bistveno poveča tveganje za zlom že pri manjšem padcu ali obremenitvi. Vsaka tretja ženska in vsak peti moški, starejši od 60 let, ima osteoporozo.

Bolniki z osteoporozo dolgo nimajo nobenih težav. Občasno imajo bolečine v hrbtenici, vendar se te bolečine ne razlikujejo od tistih, ki se pojavijo zaradi starostnih sprememb hrbtenice, ki so pogoste tudi pri starejših ljudeh brez osteoporoze. Resnejše težave se pojavijo šele ob zlomih. Do teh pride že ob manjših telesnih obremenitvah, kot so dvigovanje lažjih bremen, padec na spolzkih tleh, močnejši objem, sprememba telesnega položaja ali celo med kašljanjem. Najpogostejši zlomi zaradi osteoporoze so zlomi v zapestju, zlomi v prsnem in ledvenem delu hrbtenice ter zlomi stegnenice. Zaradi zlomov vretenc pride do značilne spremembe oblike  hrbtenice in do zmanjšanja telesne višine. Pomembno je vedeti, da zlom vretenca velikokrat ne povzroči hujših bolečin in ga ugotovimo šele na rentgenskem slikanju hrbtenice. Zaradi zloma stegnenice je velikokrat potrebna operacija oziroma vstavitev proteze v kolčni sklep. Okrevanje je dolgotrajno in zahtevno. Kot posledica zloma pa velikokrat nastopi tudi trajna telesna okvara.

Sredi minulega tedna je bila v Bruslju sprejeta za Slovenijo zelo pomembna odločitev, ki sicer ni politična in ne bo imela usodnih državnih posledic, je pa izredno pomembna za identiteto Slovenije in našo prepoznavnost v svetu.  EU je namreč  podelila oznako zajamčena tradicionalna posebnost idrijskim žlikrofom, ki so tako poleg ekstra deviškega oljčnega olja slovenske Istre  postali drugi slovenski izdelek, ki je dobil tovrstno zaščito na ravni EU.

Zajamčena  tradicionalna posebnost pa ne pomeni, da bomo lahko idrijske žlikrofe poslej izdelovali le v Sloveniji, saj ta oblika zaščite ni vezana na geografski prostor in dovoljuje, da bodo to živilo lahko izdelovali tudi drugod, vendar po natančno določeni predpisani metodi. Z zaščito označbe kmetijskih pridelkov oziroma živil dobijo potrošniki določeno zagotovilo, da je hrana kakovostna, s tem pa tudi varna, o čemer je v zadnjem času, ko so trgovske police preplavljene z najrazličnejšimi izdelki, vse več govora. Ljudje se  ob obilni ponudbi in agresivnem oglaševanju vse težje odločajo, kaj kupiti, in ko izdelek že kupijo, se vprašajo, ali je res kakovosten in varen. Zato so označbe in zaščite živil zelo pomembne.