Piše: mag. Ivan Lapajne
Minilo je več kot leto in pol, odkar so ameriški ekonomisti sporočili javnosti, da je pri njih nastopila gospodarska recesija. Pred kratkim so objavili, da so že vidni prvi znaki okrevanja. Upajmo, da je res tako, čeprav je velika verjetnost, da bo kratkemu okrevanju sledil ponoven padec in da se bo izhod iz krize oblikoval v obliki črke W, za katerega pa je natančen čas težko predvideti.
Sledili so dramatični dogodki s številnimi bankroti in odpuščanjem delavcev. Posledice tega so se hitro razširile po vsem svetu. Države so začele ukrepati, vendar so drugod do danes rezultati še slabo zaznavni. To velja tudi za razmere pri nas.
Mednarodni denarni sklad je z vso resnostjo napovedal globalno recesijo. Svet še ni bil v tako hudi krizi vse od konca druge svetovne vojne. Nekateri ocenjujejo, da bo imela sedanja kriza za svetovno gospodarstvo celo večje posledice od tiste, ki se je začela ob koncu devetindvajsetega leta prejšnjega stoletja. Finančne ustanove po svetu imajo zaradi krize več kot štiri bilijone dolarjev izgube. Finančni sistem bo okreval več let, morda desetletje. Banke potrebujejo za obnovitev poslovanja še najmanj dodatnih 1,7 bilijona dolarjev kapitala. Razmišljajo o ustanovitvi bank, ki bi prevzele sporne terjatve. To pomeni, da ukrepi, ki so jih sprejeli državniki na sestanku G-20 (4. aprila 2009) v Londonu, ne bodo zadoščali za trajnejšo oživitev gospodarstva. To še posebej velja za realni (proizvodni) sektor, tudi avtomobilski.
